Za ugotavljanje obolenja s celiakijo imamo na voljo tri temeljne preiskave:1. pri sumu na bolezen je potrebno testirati vzorca krivi, v okviru katerega se pokaže prisotnost že omenjenih protiteles (serološki pregled). Odvzem krvi se lahko opravi v ambulanti, v specialistični gastroenterološki ambulanti oziroma pri osebnem zdravniku, lahko se pa opravi tudi doma s pomočjo hitrih testov, ki se dobijo brez recepta v lekarni. Seveda je nujno natančno slediti navodilom za uporabno testa.Ti pregledi omogočajo presejanje pacientov, ki še ne kažejo znakov bolezni oziroma njihovih družinskih članov.2. Za histološko potrditev bolezni odvzamemo vzorce sluznice tankega črevesa ob endoskopski preiskavi zgornjih prebavil, da se v vzorcih ugotovi vnetje in značilna atrofija resic črevesa, kar onemogoča normalno absorpcijo snovi.3. čeprav je celiakija praviloma genetsko pogojena, je sam proces prenosa dokaj neznan. Poleg genetske predispozicije, ki je prisotna pri 30 odstotkih populacije, imajo pomembno vlogo tudi okoljski vplivi, zato je nujno upoštevati dve pomembni dejstvo. Če v družini doslej niso ugotovili celiakije še ne pomeni, da bolezen ni prisotna, oziroma tudi če je bila bolezen ugotovljena pri katerem od družinskih članov, še ne pomeni, da so vsi drugi člani družine ogroženi.Genetska preiskava je torej samo dopolnilna preiskava, ki v nobenem primeru ne more nadomestiti biopsije tankega črevesa, saj sama nagnjenost k obolenju še ne pomeni, da bo do obolenja tudi res prišlo.
Som oversettes, vennligst vent...